Fotoaparat, stock fotografija in pravice uporabe

Kaj so pravzaprav stock fotografije?

Kot sem že v enem od prejšnjih blogov zapisal: slika pove več kot tisoč besed. Seveda je fraza oguljena, ampak nič ne de, še vedno je aktualna. V tokratnem prispevku se bom dotaknil, pravzaprav bolj razpisal o tem kaj so stock fotografije in pravicami in omejitvami, ki jih imamo ob njeni uporabi.

Večini, ki se vsaj malo ukvarja z oblikovanjem ali fotografijo je pojem »stock« znan, pomeni pa pravzaprav tisto, kar naj bi pomenilo – torej zaloga. V praksi pa pomeni, da imamo na voljo že vnaprej posnete fotografije z določenimi motivi in specifičnimi avtorskimi pravicami, ki dovoljujejo uporabo v oblikovalske ali agencijske namene (editorial). Slednje so ponavadi slikovna mašila in podporni slikovni material za novice. Tam na simbolični ravni malce bolj plastično prikažejo in opremijo članek ali novičko, če nimamo na voljo konkretnega slikovnega materiala.

Tudi pri grafičnemu oblikovanju je zgodba podobna – včasih ni smotrno posneti fotografij posebej za oglas ali baner pa se poslužimo, kar približka želenega. Izmenjava tega materiala je z uporabo interneta in mikro stock agencij doživela pravi evforični razcvet. Kar ima spet svoje posledice, ampak o tem malce nižje.

 

Tipi pravic uporabe stock fotografije

No, pa se vrnimo k pravicam, ki jih imamo ob odkupu takega slikovnega materiala. Na splošno ločimo dve različni pravici uporabe: RF (royality free) in pa RM (rights managed). Pri stock materialih je največkrat v uporabi prva, ki ima grobo rečeno naslednje značilnosti:

  • Četudi ima je uporaba poimenovana »royality free« še ne pomeni, da je fotografija brezplačna, ščitijo jo enaki zakoni kot vsa avtorska dela.
  • Fotografijo lahko poljubno predelujemo, ne moremo pa takega izdelka ponovno prodajati kot avtorski stock izdelek
  • Uporabnino plačamo ob vsaki uporabi ali objavi
  • Čas uporabe ni omejen (torej si lahko delamo svojo zalogo, kar pa ni ravno smiselno)
  • Ekskluzivna pravice do uporabe takega materiala: fotograf lahko isto fotografijo proda poljubnemu številu kupcev.
  • Uporaba je omejena z število reprodukcij (recimo 50.000 izvodov časopisa, ki vsebuje dotični material)

“Right managed” uporaba

Nekatere stock fotografije pa so lahko podvržene tudi bolj splošnim pravicam uporabe, ki so ponavadi v uporabi pri naročenih fotografijah. Ponavadi se takega postopka poslužujejo bolj stock agencije kot mikro stock. Tako uporabo imenujemo RM, kar pomeni »right managed« ali licenčna uporaba. Tukaj pa je zadeva drugačna in omejitve uporabe so lahko naslednje:

  • Tip uporabe: agencijska uporaba, korporativna uporaba ter »editorial« – uporaba v medijih
  • Specifična uporaba: oglas, plakat, …
  • Rok trajanja od odkupa
  • Naklada
  • Ekskluzivnost (fotografija je lahko v uporabi samo za določenega naročnika, ki odkupi te pravice)
  • Teritorialna omejitev
  • Velikost uporabe v tiskanih medijih – ½ strani, ¼ strani, …

Kot vidimo, so pravice uporabe stock fotografije zelo različne, kot so različne tudi cene za odkup tega materiala. Mikro stock agencije (tipična primera sta Shutterstock in iStock) se ponavadi poslužujejo Royalty modela, (le pri večjih nakladah, recimo na 400.000 se plača posebna cena), cene pa se gibljejo od enega pa tja do 50 evrov. Prave stock agencije (Getty images, Buenos Dias, …) pa imajo cene lahko tudi 10x višje. Tudi kvaliteta slikovnega materiala je povprečno tam precej višja, kar pa ni pravilo. Na mikro stok agencijah lahko najdemo vrhunske fotografije za smešno nizko ceno, težava je predvsem v iskanju. Ker imajo objavo/prodajo fotografij odprtega tipa, to pomeni da lahko prodaja fotografije vsak, ki opravi osnoven vprašalnik in so fotografije dovolj tehnično kvalitetne (ne vsebinsko!). Največji izziv je torej najti ustrezno fotografijo, ki bo izpolnila naše kriterije. Baze so lahko gromozanske in segajo tja do 10 miljonov fotografij (ali več) in izbira je res velika. Hkrati pa se s tako poplavo slikovnega materiala soočamo še z množico neprimernih in slabih materialov – to je temnejša plat mikro stocka.

Za zaključek

Zadeva je poenostavljeno rečeno taka: če ste agencija z velikim budžetom in zelo zahtevnimi naročniki ter malo časa, je prava izbira velika stock agencija, ki vam bo ponudila manj, ampak bolj kvalitetno. Če pa je agencija manjša, ima omejena sredstva ter malce več časa za projekt – je mikro stock idealna zadeva. Rezultati so lahko prav tako vrhunski, le malo več časa si moramo vzeti za iskanje. Kdor išče – ta najde.

 

Tomaž Berčič