Blagovne znamke in značilnosti - Art Design

Vsaka blagovna znamka ima svojo identiteto.

Identiteta blagovne znamke je celota notranjih (vrednote, filozofija, kultura, …), zunanjih (celostna podoba, zgradbe, …) in vedenjskih značilnosti. Sestavljajo jo vrednote, cilji in njene značilnosti. Identiteta je duša znamke in s tem njena edinstvenost, posebnost. Prav identiteta je, poleg zunanjih grafičnih fizičnih elementov, element, po katerem se znamke razlikujejo med seboj.

Sestavni elementi identitete posamezne blagovne znamke

Fizična podoba BZ (blagovne znamke) so tiste njene otipljive značilnosti, ki jih zaznavamo s čutili. To velja za BZ izdelkov kot tudi za storitvene znamke. Gradnik in zbirek tega je Celostna grafična podoba.
Osebnost znamke sestavljajo imaginarne človeške lastnosti, ki ji jih lahko pripišemo. Kultura BZ so njene vrednote. Odnos, ki jih ima blagovna znamka z njenimi uporabniki ter kakovost in globina odnosa.

Identiteta BZ pooseblja načine, na katere se znamka prek izkustev in zaznav predstavlja svojemu okolju. Ločiti jo moramo od njene podobe oziroma imidža, to je tistega, kar okolje znamke zaznava o njeni identiteti. Podoba BZ predstavlja zaznavanje blagovne znamke, identiteta pa način njenega zaznavanja.

Pomembno je, kako ljudje in okolje zaznavajo identiteto blagovne znamke, kajti zaznavanje je ključ do človekovih izkušenj z blagovno znamko in stališč do nje, saj pomeni vez med človekom in blagovno znamko. Ustvarjalci blagovne znamke morajo pri načrtovanju komunikacijskih dejavnosti zaznavanju posvečati veliko pozornost, saj zaznavanje ni samo posledica dražljajev ali vtisov, temveč interpretacija vtisov. Zaznavanje so spreminjanje, predelava in primarno interpretiranje informacij in dražljajev.

Kadar govorimo o ustvarjanju identitete je težava predvsem to, da imajo različni ljudje in skupine različne osebnosti ter uporabljajo različne izkušnje, stališča in znanje za interpretiranje tistega, kar sporočajo nam sporoča blagovna znamka. Vedeti moramo, da ljudje niso pasivni sprejemniki. Nasprotno, ljudje na podlagi iz okolja prejetih informacij tudi sami aktivno gradijo svet, v katerem živijo. Dejansko ne živijo v realnem svetu, temveč v subjektivno “predelanem” svetu. Šele to je svet, v katerem se prepoznajo, kjer zaznavajo in prepoznavajo drug drugega, pa tudi stvari, ljudi in blagovne znamke.

 

REFERENČNI PROJEKTI

KOLIKO BO STALO?

RAD/-A BI ZVEDEL/-A ŠE KAJ VEČ >