Umetna inteligenca v fotografiji
Umetna inteligenca je tu in na voljo so že komercialne aplikacije, ki nam z njeno pomočjo generirajo tekste in slikovni material. Kaj torej pomeni ta mejnik za recimo fotografa ali oblikovalca?
Vsekakor se bodo, oziroma so se začele stvari spreminjati. Hote ali nehote vstopamo v neko novo obdobje, ki ne bo le modna muha, ampak mejnik v vizualni komunikaciji. UI postaja del našega življenja in se rine v vse pore, pri stvareh, kot je fotografija, pa je to še posebej vidno. Seveda gre pri UI za dva koncepta – popolnoma generirano ustvarjanje slik (kot je Midjurney) in pa UI napredna orodja, ki se bodo v prihodnosti vrinila v programe za obdelavo fotografij. Ali nas mora vpliv UI na fotografijo skrbeti?
Najprej se vprašajmo: Zakaj in kaj je je fotografija? Je to dokumentarna, reportažna upodobitev trenutka? Je to produktna fotografija ali vizualizacija koncepta pri trženju? Ali pa gre za podajanje umetnikove zgodbe skozi prizmo fotografije? Mislim, da vse obenem. Kako torej UI vpliva na te temelje? No, pa bom skušal na ta 3 vprašanja odgovoriti z mojega vidika:
Upodobitev trenutka ali dokumentarna fotografija.
Tukaj ne moremo govoriti o pretiranem vplivu UI na to zvrst. UI pač ne more generirati podobe, ker nima baze enakih situacij in zato že po definiciji ne more biti dokumentarna. Fotografiramo dogajanje, ko to še nastaja in je vse skupaj še nepopisan list, vsaka naknadna manipulacija pa ruši verodostojnost. Reportažnim fotografom se ni kaj dosti za bati UI, itak pa so jim kruh odžrli že amaterji z mobilnimi telefoni, ki jih je vedno povsod dosti.
Produktna fotografija in komercialna uporaba.
Za generiranje slike nekega produkta je potrebna osnova. V bazi iz katere UI črpa slikovni material verjetno ni fotografije XY izdelka, ki bi ga naročnik predstavil. Lahko sicer kreiramo ozadje in UI uporabljamo kot efekt orodje, ampak celotne fotografije nam ne bo uspel narediti sam. Pri komercialni fotografiji bo UI skrčena na kreacijo “vzdušja” ali podporne grafike. Verjetno nam bo tudi olajšala obdelavo do željenega efekta, kar je včasih mukotrpno delo v Photoshopu. Govorim o primeru, ko je UI vgrajen v orodja za obdelavo že izdelane fotografije. Ko pa gre za popolnoma ali deloma generirane slike s pomočjo UI, bo verjetno vsebinsko princip podoben kakor pri stock fotografiji – dokler gre za podajanje širše slike ali instant zgodbe, za podpiranje novic s simboličnimi fotografijami, za generično vizualno podporo ostali vsebini… to deluje. Na voljo so zelo dobre in všečne fotografije in veliko jih je. Če pa hočemo fotografijo točno določene vsebine, moramo to storiti sami in si pomagati z manj naprednimi algoritmi, kot so orodja v Photoshopu, itd… UI bo tukaj po mojem mnenju večkrat uporabljen kot napredno orodje in nikakor ne bo nadomestil fotografa pri kreaciji popolnoma definirane vsebine. Prav tako bodo kompleksnejše vizualizacije končnega produkta postale bolj domena oblikovalca ali kreativca, ki bo slikovni material nadgradil z uporabo UI.
Podajanje umetnikove zgodbe skozi fotografijo
Na ta del bo imela UI po mojem največji vpliv. Težko bo zabrisati mejo med fotografijo in konceptom. Konec koncev gre tukaj za uporabo fotografije v kontekstu splošne vizualne umetnosti in je njena vloga torej skrčena na pridobitev surovega materiala, ki pa ga potem fotograf (umetnik) preoblikuje v želen projekt ali vizualni izdelek. Tudi razvoj UI bo po mojem šel bolj v to smer, da bo znala razbrati umetnikove zahteve in jih pravilno umestiti v kreacijo. Torej po načrtu in zamisli, kar sedaj kljub impresivnosti in občudovanju generiranih slik tega še ni zmožna. Gre za naključna približevanja željenemu, kar je sicer zabavno in zanimivo, vprašanje pa je, če iščemo ravno to. Ampak na splošno, ta celotna “umetnostna” kategorija že prej ni bila fotografija, fotografijo je le uporabljala kot surov material in iz nje ali z njo naredila nekaj tretjega. Brez naše domišljije in jasnih pričakovanj tudi tukaj ne bo dobrih rezultatov.
Pravno formalna vprašanja
Bolj pereča se mi zdijo pravna vprašanje glede avtorstva slik, ki so popolnoma generirane s pomočjo UI in pa avtorstva slik, ki jih UI uporablja kot bazo podatkov. Avtorstvo slike, ki je generirana s pomočjo orodja UI, ne more biti v domeni algoritma (avtor je lahko le oseba), niti v domeni lastnika softverja, ki UI uporablja za ta namen. Razlog je enostavno ta, da brez mojih vstopnih želj, smernic, navodil, pričakovanj slika sama od sebe ne more nastati. In s tistim trenutkom, ko se je na mojo željo slika generirala, je to MOJE avtorsko delo vsaj glede ideje in splošnega namena. Itak pa UI nikoli ne naredi enakih izdelkov kljub identičnim vstopnim podatkom, torej je kombinacija moje ideje in orodja – unikatna. Ni pa to umetnost, če jo deloma enačimo tudi z obrtniško sposobnostjo umetnika. Tukaj te komponente pač ni.
Drugo vprašanje pa je baza, ki jo UI uporablja. To lahko enačimo s fotografom ali avtorjem, ki ob ogledu tisočih fotografij, slik, itd, dobi inspiracijo, počrpa nekaj od tam, nekaj od tu in naredi potem nekaj tretjega. Tako pač to deluje. Če UI uporablja podoben princip, ni nič spornega, dokler ne uporablja slik ali fotografij kot mikro delčke sestavljanke. To pa je malo sporno, ker ne gre več za ideje ampak uporabo izvirnega dela, pa magari samo košček. Tukaj bo morala avtorska zakonodaja narediti korak naprej in omogočiti zaščito del, katerih avtorji ne dovolijo uporabe v ta namen. Generatorji UI slik pa bi morali imeti neizbrisen in sledljiv podatek v sami sliki, da gre za umetno generiran izdelek.
Mislim, da se nam konec koncev ni potrebno tako bati UI, jo imeti za bav-bav, ki nam bo vsem odžrl delo, nebodigatreba, ki bo naredil vse skupaj ceneje kot mi, itd…
Bav-bav ali ne?
Mislim, da moramo UI jemati bolj kot novo orodje za pomoč pri obdelavi, iskanju novih idej, olajšanju nekaterih produkcijskih postopkov. Tudi uvedba digitalne fotografije je prinesla spremembe, ki so šle v to smer. In seveda je ceneje in lažje retuširati fotografijo na ekranu kot pa s čopičem (res pa je, da za to potrebujemo nova znanja). Vedno bodo obstajali puritanci, ki prisegajo na na fotografijo brez vpliva in obdelave, ampak že procesor v naših kamerah vsebuje algoritme, ki nam polepšajo sliko. Tudi razvoj UI bo šel verjetno bolj v to smer, da bodo postala orodja zmogljivejša in natančnejša. Če želim recimo, da na moji fotografiji ni oblakov, jih bo UI odstranila sama in bo zelo dobro vedela kaj hočem od nje. Pomembna je ideja.
Tomaž Berčič
